Tadej Trstenjak photography

Kako narediti adapter?

Tadej Trstenjak — Sun, 24 Jan 2010 22:27:15 +0000

Potrebno je le malo iznajdljivosti in dobre volje.

Digiscoper of the year 2009 – rezultati

Tadej Trstenjak — Wed, 13 Jan 2010 17:04:04 +0000

Swarovski je danes objavil rezultate natečaja Swarovski digiscoper of the year 2009. Zmagovalne tri fotografije si lahko ogledaš na Swarovski Winners, ostale fotografije, ki so prišle med prvih dvajset pa na enakem naslovu pod rubriko Places 4-20. Med slednjimi je tudi moja zelena žaba na trinajstem mestu.

Čestitke Marjanu za Lisico na sedmem mestu.

Tehnika ostrenja

Tadej Trstenjak — Sun, 10 Jan 2010 17:55:24 +0000

Pri digiskopiji lahko uporabimo več tehnik ostrenja, vse pa nam lahko prinesejo zadovoljive rezultate. Sam največkrat uporabljam prvo tehniko, saj mi je do sedaj dala najboljše rezultate.

1. Ostrenje s pomočjo avtomatskega ostrenja digitalne kamere

Pri tej tehniki s spektivom približno izostrimo predmet, ki ga želimo digiskopirati. Digitalna kamera nato sama poskrbi za nadaljnje ostrenje. Seveda je najbolje, da s pomočjo spektiva čim bolje izostrimo predmet, saj lahko tako kamera bolj hitro in bolj natančno ostri. Kamera naj ima nastavljeno eno ostritveno točko oz. centralno ostrenje, če nam ne omogoča izbiranja ostritvenih točk.

2. Ostrenje s pomočjo spektiva

Objekt najprej ostrimo s spektivom. Na kameri pritisnemo sprožilec do polovice, tako, da nam le-ta izostri predmet. Sprožilec držimo pritisnjen, obenem pa s pomočjo teleskopa popravimo možno odstopanje ostrenja. Ko imamo predmet maksimalno izostren, pritisnemo sprožilec do konca.

3. Ročno ostrenje

Pri tem kamero nastavimo na ročno ostrenje in ostrimo samo s pomočjo spektiva. Seveda je najbolje, če nam kamera pri tem omogoča 5x ali 10x digitalno povečanje slike, saj lahko tako bolj natančno ostrimo.

Očistimo Slovenijo v enem dnevu!

Tadej Trstenjak — Sat, 26 Dec 2009 20:11:39 +0000

vir fotografije: http://www.ocistimo.si/

Večja skupina prostovoljcev bo 17.04.2010 izvedla največjo prostovoljno okoljevarstveno akcijo v slovenski zgodovini. V akciji želijo združiti moči občin, šol, komunalnih služb, nevladnih organizacij in pritegniti k delu okoli 200.000 prostovoljcev. Državo želijo očistiti več kot 20.000 ton ilegalno odloženih odpadkov in z akcijo poskušati prispevati k okoljski ozaveščenosti, dolgoročno pa tudi k spremembam navad državljanov in boljši zakonski regulativi tega področja.

Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu poteka po vzoru uspešne estonske čistilne akcije Let’s Do It 2008, v katerem je 50.000 prostovoljcem uspelo osvoboditi estonsko naravo 10.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov v enem samem dnevu. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala 3 leta in več kot 22 milijonov EUR, oni pa so to storili v enem dnevu za petdesetkrat manj denarja. Oglejte si estonski primer dobre prakse na video posnetku.

Podobno bodo izpeljali tudi pri nas v Sloveniji. Ideja akcije je povezati vse, ki bi radi pomagali in s skupnimi močmi spremenili Slovenijo na bolje. Promocijska kampanja za akcijo se uradno še niti ni začela, vendar se jim je vseeno javilo že preko 1000 prostovoljcev.

Trenutno potrebujejo naslednje prostovoljce:

POPISOVALCE divjih odlagališč na Geopedii in na terenu
ORGANIZATORJE na nivoju občin, ki bodo komunicirali z občino, komunalnim podjetjem, društvi, šolami in vrtci

Lahko sodeluješ tudi:

pri osveščanju
kot podporno osebje za PR skupino (pisci besedil, novinarji, fotografi, snemalci)
kot zbiralec donatorskih sredstev
odprti smo tudi za idejo za kak »nor« umetniški projekt na temo odpadkov

Če te zanima katero izmed navedenih področij, se javi na naslov:

- za popisovanje odlagališč popis@ocistimo.si

- organizacija na nivoju občin lokalno@ocistimo.si

- za vse ostale informacije info@ocistimo.si

Več si preberi na www.ocistimo.si

PRIDRUŽIMO SE!

Matematika za digiskopiste

Tadej Trstenjak — Sat, 19 Dec 2009 11:36:18 +0000

Pri DSLR aparatih in objektivih ni težko ugotoviti goriščnih razdalj. Pri digiskopiji je ugotavljanje efektivnih goriščnih razdalj malo težje, saj zaradi več elementov nastopa tudi več spremenljivk. Če poznamo specifikacije naše opreme, si lahko pomagamo z naslednjimi formulami:

Enačba za digitalne kompaktne kamere

Ali če naredim primer za Nikon Coolpix P6000, ki ima optično povečavo med 28 mm in 112 mm. Največkrat uporabljam povečavo okrog 50 mm, tako, da vstavim v zgornjo enačbo 50 mm za OptPov. Okular, ki ga pri tem uporabljam ima povečavo 25x, tako, da pod v zgornjo enačbo vstavim 25 za PovOku (če uporabljam okular s spremenljivo goriščno razdaljo (zoom), v enačbo vstavim seveda primerno povečavo). Tako v mojem primeru dobim goriščno razdaljo enako 1785 mm.

Enačba za DSLR kamere

Enačba za DSLR kamere se nekoliko spremeni, ker ima pomembno vlogo tudi velikost senzorja. Za primer vzamem Panasonic Lumix G1, ki ga uporabljam skupaj s Pentax DA 40 mm objektivom. Velikost senzorja po daljši stranici v mojem primeru znaša 17,5 mm, zato v enačbo vstavim to število za VelSen. Povečava okularja ponovno znaša 25x. Objektiv in goriščnico 40 mm, kar vstavim v OptPov. Tako v mojem primeru dobim goriščno razdaljo 2000 mm.

Natečaj Digiscoper of the year 2009 končan

Tadej Trstenjak — Thu, 17 Dec 2009 16:34:52 +0000

Danes sem dobil obvestilo, da je natečaj Swarovski Digiscoper Of The Year 2009 končan. Z mojo “smejočo” žabo sem zasedel 13. mesto. Cilj, priti med prvih 20 fotografij, mi je torej uspel. Glede na to, da se z digiskopijo ukvarjam šele slabo leto, sem z rezultatom več kot zadovoljen. Fotografija bo objavljena na njihovi spletni strani digiscoperoftheyear, za objavo pa prejmem 300 EUR. Moj prvi zaslužek v fotografiji.

Zadnji krog Swarovski natečaja

Tadej Trstenjak — Wed, 16 Dec 2009 19:28:50 +0000

Huh, pa mi je uspelo. Danes sem dobil e-pošto podjetja Swarovski, kjer me naprošajo, če jim pošljem večjo fotografijo, saj mi je uspelo priti v zadnji krog izbora za digiskopista leta 2009. Obenem mi želijo vso srečo.

Dear Mr. Trstenjak,

We want to thank you for taking part in our Digiscoper of the year 2009 competition. Your picture Green_frog[864].jpg is in the last final round and therefore we have to ask you for sending us your picture and when possible the control picture in a higher quality. Our system accepts email with up to 10MB, so it would be possible to send the picture directly with email.

We wish you all the best for the next round.

Best regards from Absam

Michaela Leeb

Kowa 2010 Digiscoping trade shows

Tadej Trstenjak — Sat, 12 Dec 2009 10:22:45 +0000

Danes sem doživel kar eno majhno presenečenje. Na Flickr photos, kjer občasno objavim kakšno digiskopirano fotografijo sem dobil e-mail Kevina Boltona, po mojem mnenju enega izmed boljših digiskopistov. Nekaj njegovih fotografij si lahko pogledaš na njegovem Flickr računu ali na njegovem blogu Jersey Digiscoping.

Hello
Jim Dazenbaker from Kowa emailed me and he asked me if some of the top Digiscopers from Kowa Scoping would contribute photos for the 2010 photo trade shows to promote more of a Digiscoping theme with Kowa prominar let me know if you are interested and full credit will be given for each photo.

Kev

Ali na kratko v slovenščini:

Pisal mu je Jim Dazenbaker iz Kowe, kjer ga sprašuje če bi najboljši digiskopisti znamke Kowa bili pripravljeni objaviti fotografije na fotografskem sejmu leta 2010. S tem bi pripomogli k promociji digiskopije s Kowa Prominar spektivi. Z vsako fotografijo bo seveda objavljen tudi avtor fotografije.

Seveda sem ga takoj kontaktiral, da sem zainteresiran. Dogovorila sva se, da se slišiva takoj ko bo kaj novega. Čeprav ne polagam nekega velikega upanja v to, saj je na spletu veliko boljših fotografij, sem vseeno vesel, da se je vsaj spomnil name, kot na možnega kandidata. No, zdaj mi ostane le še čakanje in pa seveda digiskopiranje naprej …

Swarovski Digiscoper of the year 2009

Tadej Trstenjak — Tue, 08 Dec 2009 12:42:31 +0000

31. oktobra se je končalo dodajanje fotografij za digiskopista leta 2009, na katerem sodelujem tudi sam z osmimi fotografijami. Do današnjega dneva zmagovalec še ni znan, kar kaže na to, da je bilo dodanih veliko dobrih fotografij – očitno ima komisija, ki izbira fotografije veliko dela. Italijanska stran namenjena digiskopiji digiscopingitalia.it je naredila kratek povzetek vseh fotografij. Celoten članek si lahko v italijanščini prebereš na SWOY2009 ali preko guglovega prevajalnika v polomljeni angleščini - SWOY2009. Spodaj si lahko prebereš moj povzetek članka.

DRŽAVE

Čeprav niso uspeli dobiti vseh fotografij in fotografov, so ugotovili, da je sodelovalo najmanj 141 fotografov iz 27 držav. Največ jih prihaja iz Španije (44), sledi ji Italija (16) in Francija (13) – GRAF. Ugotovili so, da iz Slovenije prihajajo le trije digiskopisti (tudi sam sem med njimi), vendar so poudarili, da so fotografije na visokem nivoju. Po tehnični in kompozicijski plati izstopajo fotografije Špancev. Opozarjajo, da je na fotografijah prevečkrat opazno vinjetiranje, čeprav je le-to možno odpraviti na dokaj lahek način. Prav tako grajajo fotografije, ki imajo centralno postavitev, hkrati pa prikazujejo veliko okolice, kar nakazuje na to, da se digiskopija še vedno v večji meri uporablja le za dokumentiranje določene vrste.

SPEKTIVI

Ugotavljali so tudi, kakšno vrsto opreme uporabljajo digiskopisti. Pri spektivih z velikim naskokom vodi seveda znamka Swarovski (88), ki ji sledita Zeiss (17) in Kowa (17). Kowa je glede na prejšnja leta pridobila kar nekaj novih uporabnikov, predvsem zaradi kvalitete – zanjo se odločajo predvsem novi uporabniki. Presenetljivo malo se uporabljajo spektivi znamke Nikon (5) in Leica (3) – GRAF.

FOTOAPARATI

Število uporabnikov Nikonovega Coolpix 4500 je občutno padlo, predvsem zaradi starosti samega fotoaparata, vendar še vedno drži zavidljivo pozicijo. Pri Nikonu sedaj kraljuje Coolpix P5100. Tega je nadomestil Coolpix P6000, vendar ga zaradi slabe kompatibilnosti s spektivi in okularji uporablja le malo uporabnikov. Pri Canonu digiskopisti največkrat uporabljajo stara, ampak zelo funkcionalna PowerShot A570 IS in PowerShot A95. Canonu in Nikonu sledi Sony, delež ostalih znamk je zanemarljiv – GRAF in GRAF. DLSR aparati različnih znamk se zelo redko uporabljajo za digiskopijo, predvsem zaradi znanih težav z ročnim fokusom.

Uvod v digiskopijo

Tadej Trstenjak — Mon, 07 Dec 2009 20:29:07 +0000

Digiskopija je metoda fotografiranja, pri kateri uporabimo digitalno kamero in spektiv (teleskop) ali tudi, vendar manj pogosto, daljnogled. Za očeta digiskopije velja malezijec Laurence Poh, ki je leta 1999 na spektiv prislonil digitalno kompaktno kamero Nikon CoolPix 950 ter tako odkril možnost fotografiranja z velikimi goriščnicami. Čeprav spektivi in majhne digitalne kompaktne kamere v prvi vrsti niso namenjene za takšen tip fotografiranja, je ravno kombinacija obeh sprožila majhno revolucijo v fotografiji narave, še posebej pri tistih, ki se s tem ukvarjajo ljubiteljsko.

PREDNOSTI IN POMANKLJIVOSTI DIGISKOPIJE

PREDNOSTI

CENA - dosežemo lahko relativno dobre rezultate že s preprostim spektivom in cenejšo digitalno kompaktno kamero. Veliko prednost seveda predstavlja dejstvo, da večina ljubiteljev narave že ima spektiv in digitalno kamero. Cene teleobjektivov pri DSLR kamerah so lahko zelo visoke.
NADGRADNJA – če ne uporabljamo dragih teleobjektivov na DSLR kameri, ni potrebno skrbeti za nadgradnjo kamere. Spektiv lahko z različnimi adapterji sprejme kamere različnih proizvajalcev.
MAJHNOST – kombinacija spektiva in digitalne kompaktne kamere s stojalom v najslabšem primeru doseže težo treh kilogramov. Pri DSLR kamerah že samo objektiv z goriščnico 600 mm tehta okrog 5 kilogramov, celoten sistem pa nad 10 kilogramov.

POMANJKLJIVOSTI

HITROST – pri tem so DSLR kamere z teleobjektivi neprimerno hitrejše, predvsem kar se tiče samodejnega ostrenja. Prav tako je čas iskanja objekta s spektivom in digitalno kompaktno kamero lahko neprimerno daljši.
ČAS/ZASLONKA – kombinacija spektiva in digitalne kamere podaljša čase zajemanja fotografiranja. Pri slabih vremenskih pogojih je delo močno oteženo, ker pri digitalni kompaktni kameri ni priporočljivo dvigati občutljivosti senzorja nad 200 ISO, zaradi tega, ker je fotografija kasneje preveč zrnata.
STATIČNOST – zgornji dve dejstvi onemogočata, da bi fotografirali živali v gibanju ali letu, ker dobimo preveč zamegljeno fotografijo. To se lahko spremeni s prihodom novih digitalnih kamer tipa mikro 4/3 – kaj več o tem v enem izmed naslednjih člankov oz. testov opreme.

VRSTE DIGISKOPIJE
Podani sta osnovni vrsti digiskopije. Več o posamezni vrsti bo napisano v enem izmed prihodnjih člankov.
DIGISKOPIJA Z OKULARJEM IN OBJEKTIVOM – ali digiskopija z afokalno (okularno) projekcijo. Okular spektiva združimo z objektivom digitalne kompaktne kamere ali z objektivom DSLR kamere. Potreben je poseben nastavek. Goriščnice, ki jih dosežemo s to kombinacijo, lahko dosežejo tudi do 5000 mm, vendar so za solidno fotografijo pri takšnih goriščnicah potrebni idealni atmosferski pogoji.
DIGISKOPIJA BREZ OKULARJA IN OBJEKTIVA – pri tem spektiv uporabimo kot telefoto objektiv, ki ga s pomočjo posebnega nastavka pritrdimo na DSLR kamero. Takšen tip digiskopije ni mogoč s kompaktno kamero. Goriščnice, ki jih dobimo so nekje od 600 – 2000 mm, odvisne od izreza senzorja.

V prihodnjih člankih:
- kaj potrebujem za začetek;
- kako združim digitalno kamero in spektiv – adapterji;
- kako naredim dobre fotografije z digiskopijo;
- kako izračunam goriščnico;
- kaj vse lahko digiskopiram.

Če imaš kakšno vprašanje o digiskopiji, lahko odpreš temo v forumu DIGISKOPIJA.