Digiskopija je metoda fotografiranja, pri kateri uporabimo digitalno kamero in spektiv (teleskop) ali tudi, vendar manj pogosto, daljnogled. Za očeta digiskopije velja malezijec Laurence Poh, ki je leta 1999 na spektiv prislonil digitalno kompaktno kamero Nikon CoolPix 950 ter tako odkril možnost fotografiranja z velikimi goriščnicami. Čeprav spektivi in majhne digitalne kompaktne kamere v prvi vrsti niso namenjene za takšen tip fotografiranja, je ravno kombinacija obeh sprožila majhno revolucijo v fotografiji narave, še posebej pri tistih, ki se s tem ukvarjajo ljubiteljsko.
PREDNOSTI IN POMANKLJIVOSTI DIGISKOPIJE
PREDNOSTI
- CENA - dosežemo lahko relativno dobre rezultate že s preprostim spektivom in cenejšo digitalno kompaktno kamero. Veliko prednost seveda predstavlja dejstvo, da večina ljubiteljev narave že ima spektiv in digitalno kamero. Cene teleobjektivov pri DSLR kamerah so lahko zelo visoke.
- NADGRADNJA – če ne uporabljamo dragih teleobjektivov na DSLR kameri, ni potrebno skrbeti za nadgradnjo kamere. Spektiv lahko z različnimi adapterji sprejme kamere različnih proizvajalcev.
- MAJHNOST – kombinacija spektiva in digitalne kompaktne kamere s stojalom v najslabšem primeru doseže težo treh kilogramov. Pri DSLR kamerah že samo objektiv z goriščnico 600 mm tehta okrog 5 kilogramov, celoten sistem pa nad 10 kilogramov.
POMANJKLJIVOSTI
- HITROST – pri tem so DSLR kamere z teleobjektivi neprimerno hitrejše, predvsem kar se tiče samodejnega ostrenja. Prav tako je čas iskanja objekta s spektivom in digitalno kompaktno kamero lahko neprimerno daljši.
- ČAS/ZASLONKA – kombinacija spektiva in digitalne kamere podaljša čase zajemanja fotografiranja. Pri slabih vremenskih pogojih je delo močno oteženo, ker pri digitalni kompaktni kameri ni priporočljivo dvigati občutljivosti senzorja nad 200 ISO, zaradi tega, ker je fotografija kasneje preveč zrnata.
- STATIČNOST – zgornji dve dejstvi onemogočata, da bi fotografirali živali v gibanju ali letu, ker dobimo preveč zamegljeno fotografijo. To se lahko spremeni s prihodom novih digitalnih kamer tipa mikro 4/3 – kaj več o tem v enem izmed naslednjih člankov oz. testov opreme.
VRSTE DIGISKOPIJE
Podani sta osnovni vrsti digiskopije. Več o posamezni vrsti bo napisano v enem izmed prihodnjih člankov.
DIGISKOPIJA Z OKULARJEM IN OBJEKTIVOM – ali digiskopija z afokalno (okularno) projekcijo. Okular spektiva združimo z objektivom digitalne kompaktne kamere ali z objektivom DSLR kamere. Potreben je poseben nastavek. Goriščnice, ki jih dosežemo s to kombinacijo, lahko dosežejo tudi do 5000 mm, vendar so za solidno fotografijo pri takšnih goriščnicah potrebni idealni atmosferski pogoji.
DIGISKOPIJA BREZ OKULARJA IN OBJEKTIVA – pri tem spektiv uporabimo kot telefoto objektiv, ki ga s pomočjo posebnega nastavka pritrdimo na DSLR kamero. Takšen tip digiskopije ni mogoč s kompaktno kamero. Goriščnice, ki jih dobimo so nekje od 600 – 2000 mm, odvisne od izreza senzorja.
V prihodnjih člankih:
- kaj potrebujem za začetek;
- kako združim digitalno kamero in spektiv – adapterji;
- kako naredim dobre fotografije z digiskopijo;
- kako izračunam goriščnico;
- kaj vse lahko digiskopiram.
Če imaš kakšno vprašanje o digiskopiji, lahko odpreš temo v forumu DIGISKOPIJA.
