Potrebno je le malo iznajdljivosti in dobre volje.
|
Swarovski je danes objavil rezultate natečaja Swarovski digiscoper of the year 2009. Zmagovalne tri fotografije si lahko ogledaš na Swarovski Winners, ostale fotografije, ki so prišle med prvih dvajset pa na enakem naslovu pod rubriko Places 4-20. Med slednjimi je tudi moja zelena žaba na trinajstem mestu. Čestitke Marjanu za Lisico na sedmem mestu. Pri digiskopiji lahko uporabimo več tehnik ostrenja, vse pa nam lahko prinesejo zadovoljive rezultate. Sam največkrat uporabljam prvo tehniko, saj mi je do sedaj dala najboljše rezultate. 1. Ostrenje s pomočjo avtomatskega ostrenja digitalne kamere Pri tej tehniki s spektivom približno izostrimo predmet, ki ga želimo digiskopirati. Digitalna kamera nato sama poskrbi za nadaljnje ostrenje. Seveda je najbolje, da s pomočjo spektiva čim bolje izostrimo predmet, saj lahko tako kamera bolj hitro in bolj natančno ostri. Kamera naj ima nastavljeno eno ostritveno točko oz. centralno ostrenje, če nam ne omogoča izbiranja ostritvenih točk. 2. Ostrenje s pomočjo spektiva Objekt najprej ostrimo s spektivom. Na kameri pritisnemo sprožilec do polovice, tako, da nam le-ta izostri predmet. Sprožilec držimo pritisnjen, obenem pa s pomočjo teleskopa popravimo možno odstopanje ostrenja. Ko imamo predmet maksimalno izostren, pritisnemo sprožilec do konca. 3. Ročno ostrenje Pri tem kamero nastavimo na ročno ostrenje in ostrimo samo s pomočjo spektiva. Seveda je najbolje, če nam kamera pri tem omogoča 5x ali 10x digitalno povečanje slike, saj lahko tako bolj natančno ostrimo.
vir fotografije: http://www.ocistimo.si/ Večja skupina prostovoljcev bo 17.04.2010 izvedla največjo prostovoljno okoljevarstveno akcijo v slovenski zgodovini. V akciji želijo združiti moči občin, šol, komunalnih služb, nevladnih organizacij in pritegniti k delu okoli 200.000 prostovoljcev. Državo želijo očistiti več kot 20.000 ton ilegalno odloženih odpadkov in z akcijo poskušati prispevati k okoljski ozaveščenosti, dolgoročno pa tudi k spremembam navad državljanov in boljši zakonski regulativi tega področja. Projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu poteka po vzoru uspešne estonske čistilne akcije Let’s Do It 2008, v katerem je 50.000 prostovoljcem uspelo osvoboditi estonsko naravo 10.000 ton ilegalno odvrženih odpadkov v enem samem dnevu. V običajnih okoliščinah bi država za to potrebovala 3 leta in več kot 22 milijonov EUR, oni pa so to storili v enem dnevu za petdesetkrat manj denarja. Oglejte si estonski primer dobre prakse na video posnetku. Podobno bodo izpeljali tudi pri nas v Sloveniji. Ideja akcije je povezati vse, ki bi radi pomagali in s skupnimi močmi spremenili Slovenijo na bolje. Promocijska kampanja za akcijo se uradno še niti ni začela, vendar se jim je vseeno javilo že preko 1000 prostovoljcev. Trenutno potrebujejo naslednje prostovoljce:
Lahko sodeluješ tudi:
Če te zanima katero izmed navedenih področij, se javi na naslov: - za popisovanje odlagališč popis@ocistimo.si - organizacija na nivoju občin lokalno@ocistimo.si - za vse ostale informacije info@ocistimo.si Več si preberi na www.ocistimo.si PRIDRUŽIMO SE! Pri DSLR aparatih in objektivih ni težko ugotoviti goriščnih razdalj. Pri digiskopiji je ugotavljanje efektivnih goriščnih razdalj malo težje, saj zaradi več elementov nastopa tudi več spremenljivk. Če poznamo specifikacije naše opreme, si lahko pomagamo z naslednjimi formulami: Enačba za digitalne kompaktne kamere
Ali če naredim primer za Nikon Coolpix P6000, ki ima optično povečavo med 28 mm in 112 mm. Največkrat uporabljam povečavo okrog 50 mm, tako, da vstavim v zgornjo enačbo 50 mm za OptPov. Okular, ki ga pri tem uporabljam ima povečavo 25x, tako, da pod v zgornjo enačbo vstavim 25 za PovOku (če uporabljam okular s spremenljivo goriščno razdaljo (zoom), v enačbo vstavim seveda primerno povečavo). Tako v mojem primeru dobim goriščno razdaljo enako 1785 mm.
Enačba za DSLR kamere
Enačba za DSLR kamere se nekoliko spremeni, ker ima pomembno vlogo tudi velikost senzorja. Za primer vzamem Panasonic Lumix G1, ki ga uporabljam skupaj s Pentax DA 40 mm objektivom. Velikost senzorja po daljši stranici v mojem primeru znaša 17,5 mm, zato v enačbo vstavim to število za VelSen. Povečava okularja ponovno znaša 25x. Objektiv in goriščnico 40 mm, kar vstavim v OptPov. Tako v mojem primeru dobim goriščno razdaljo 2000 mm.
Danes sem dobil obvestilo, da je natečaj Swarovski Digiscoper Of The Year 2009 končan. Z mojo “smejočo” žabo sem zasedel 13. mesto. Cilj, priti med prvih 20 fotografij, mi je torej uspel. Glede na to, da se z digiskopijo ukvarjam šele slabo leto, sem z rezultatom več kot zadovoljen. Fotografija bo objavljena na njihovi spletni strani digiscoperoftheyear, za objavo pa prejmem 300 EUR. Moj prvi zaslužek v fotografiji. Huh, pa mi je uspelo. Danes sem dobil e-pošto podjetja Swarovski, kjer me naprošajo, če jim pošljem večjo fotografijo, saj mi je uspelo priti v zadnji krog izbora za digiskopista leta 2009. Obenem mi želijo vso srečo.
Danes sem doživel kar eno majhno presenečenje. Na Flickr photos, kjer občasno objavim kakšno digiskopirano fotografijo sem dobil e-mail Kevina Boltona, po mojem mnenju enega izmed boljših digiskopistov. Nekaj njegovih fotografij si lahko pogledaš na njegovem Flickr računu ali na njegovem blogu Jersey Digiscoping.
Ali na kratko v slovenščini: Pisal mu je Jim Dazenbaker iz Kowe, kjer ga sprašuje če bi najboljši digiskopisti znamke Kowa bili pripravljeni objaviti fotografije na fotografskem sejmu leta 2010. S tem bi pripomogli k promociji digiskopije s Kowa Prominar spektivi. Z vsako fotografijo bo seveda objavljen tudi avtor fotografije. Seveda sem ga takoj kontaktiral, da sem zainteresiran. Dogovorila sva se, da se slišiva takoj ko bo kaj novega. Čeprav ne polagam nekega velikega upanja v to, saj je na spletu veliko boljših fotografij, sem vseeno vesel, da se je vsaj spomnil name, kot na možnega kandidata. No, zdaj mi ostane le še čakanje in pa seveda digiskopiranje naprej … 31. oktobra se je končalo dodajanje fotografij za digiskopista leta 2009, na katerem sodelujem tudi sam z osmimi fotografijami. Do današnjega dneva zmagovalec še ni znan, kar kaže na to, da je bilo dodanih veliko dobrih fotografij – očitno ima komisija, ki izbira fotografije veliko dela. Italijanska stran namenjena digiskopiji digiscopingitalia.it je naredila kratek povzetek vseh fotografij. Celoten članek si lahko v italijanščini prebereš na SWOY2009 ali preko guglovega prevajalnika v polomljeni angleščini - SWOY2009. Spodaj si lahko prebereš moj povzetek članka.
DRŽAVE Čeprav niso uspeli dobiti vseh fotografij in fotografov, so ugotovili, da je sodelovalo najmanj 141 fotografov iz 27 držav. Največ jih prihaja iz Španije (44), sledi ji Italija (16) in Francija (13) – GRAF. Ugotovili so, da iz Slovenije prihajajo le trije digiskopisti (tudi sam sem med njimi), vendar so poudarili, da so fotografije na visokem nivoju. Po tehnični in kompozicijski plati izstopajo fotografije Špancev. Opozarjajo, da je na fotografijah prevečkrat opazno vinjetiranje, čeprav je le-to možno odpraviti na dokaj lahek način. Prav tako grajajo fotografije, ki imajo centralno postavitev, hkrati pa prikazujejo veliko okolice, kar nakazuje na to, da se digiskopija še vedno v večji meri uporablja le za dokumentiranje določene vrste. SPEKTIVI Ugotavljali so tudi, kakšno vrsto opreme uporabljajo digiskopisti. Pri spektivih z velikim naskokom vodi seveda znamka Swarovski (88), ki ji sledita Zeiss (17) in Kowa (17). Kowa je glede na prejšnja leta pridobila kar nekaj novih uporabnikov, predvsem zaradi kvalitete – zanjo se odločajo predvsem novi uporabniki. Presenetljivo malo se uporabljajo spektivi znamke Nikon (5) in Leica (3) – GRAF. FOTOAPARATI Število uporabnikov Nikonovega Coolpix 4500 je občutno padlo, predvsem zaradi starosti samega fotoaparata, vendar še vedno drži zavidljivo pozicijo. Pri Nikonu sedaj kraljuje Coolpix P5100. Tega je nadomestil Coolpix P6000, vendar ga zaradi slabe kompatibilnosti s spektivi in okularji uporablja le malo uporabnikov. Pri Canonu digiskopisti največkrat uporabljajo stara, ampak zelo funkcionalna PowerShot A570 IS in PowerShot A95. Canonu in Nikonu sledi Sony, delež ostalih znamk je zanemarljiv – GRAF in GRAF. DLSR aparati različnih znamk se zelo redko uporabljajo za digiskopijo, predvsem zaradi znanih težav z ročnim fokusom. Digiskopija je metoda fotografiranja, pri kateri uporabimo digitalno kamero in spektiv (teleskop) ali tudi, vendar manj pogosto, daljnogled. Za očeta digiskopije velja malezijec Laurence Poh, ki je leta 1999 na spektiv prislonil digitalno kompaktno kamero Nikon CoolPix 950 ter tako odkril možnost fotografiranja z velikimi goriščnicami. Čeprav spektivi in majhne digitalne kompaktne kamere v prvi vrsti niso namenjene za takšen tip fotografiranja, je ravno kombinacija obeh sprožila majhno revolucijo v fotografiji narave, še posebej pri tistih, ki se s tem ukvarjajo ljubiteljsko.
PREDNOSTI IN POMANKLJIVOSTI DIGISKOPIJE PREDNOSTI
V prihodnjih člankih: Če imaš kakšno vprašanje o digiskopiji, lahko odpreš temo v forumu DIGISKOPIJA. |
 |
|
Copyright © 2012 Tadej Trstenjak photography - All Rights Reserved |
|
